Splošna matura je državni izpit.

Splošna matura je zaključek gimnazijskega izobraževanja in hkrati splošni pogoj za vpis na katerikoli univerzitetni študij. Z maturo kot izpitom za dokončevanje srednje šole se preverja uresničevanje ciljev srednješolskega izobraževanja in ugotavlja raven doseženega znanja kot usposobljenost kandidatov za univerzitetni študij. Maturitetni akti in pravila zagotavljajo, da kandidati opravljajo izpite pod enakimi pogoji, večje začetno znanje študentov pa naj bi bilo posledica sistematične priprave v okviru pouka in s tem priprave na akademski način študija.

Z maturo dijaki zaključujejo gimnazijsko izobraževanje. Izpite opravljajo iz (najmanj) petih predmetov. Trije predmeti so obvezni, dva (ali trije) pa izbirni.

Nekateri predmeti obveznega in izbirnega dela se lahko opravljajo na osnovni ali višji ravni zahtevnosti. Na višji ravni zahtevnosti lahko dijaki opravljajo izpit iz največ treh maturitetnih predmetov, vendar se jim pri splošnem uspehu upošteva ocena po povišani ocenjevalni lestvici pri največ enem tujem jeziku, pri čemer se upošteva boljša od ocen.

Dijaki se za izbirne predmete odločijo že ob koncu drugega letnika, saj priprave na maturo pri nekaterih predmetih potekajo že v tretjem letniku.

 

Splošno maturo v celoti lahko opravljajo kandidati, ki:

  • so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj,
  • oz. so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let.

Posamezne izpite splošne mature lahko opravljajo kandidati, ki:

  • so že opravili splošno ali poklicno maturo,
  • so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature,
  • jim je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo.
peliculas de comedia