Naše korenine so steklene, trdožive in čudežne! Po žilah, odetih v prosojnost starodavne in skrivnostne snovi, se šepetaje pretakajo znanje, trud in ljubezen številnih generacij

 

Šolski center Rogaška Slatina je zrasel iz tradicije poučevanja za steklarske poklice – Steklarska šola je namreč svoje prve dijake sprejela 1. septembra 1947.

 

Skromni začetki

Druga svetovna vojna je močno prizadela steklarsko industrijo, obnova proizvodnje stekla je bila materialno in kadrovsko otežena, zato se je Generalna direkcija zvezne industrije stekla v Beogradu leta 1947 odločila ustanoviti Steklarsko šolo v Rogaški Slatini. Slatinska steklarna je že pred vojno bila znana po kakovosti svojih izdelkov, pa tudi nekaj starih mojstrov je bilo še aktivnih – prav ti so prevzeli poučevanje novega rodu steklarjev. Da učenci ne bi ovirali rednega dela steklarjev pri peči, se je njihov praktični pouk pričenjal eno uro pred začetkom dela, to je ob četrti uri zjutraj. Teoretični pouk je sprva potekal v starem opuščenem hotelu, a že leta 1947 so bili naročeni projekti za izgradnjo Steklarske šole na sedanji lokaciji. Z izgradnjo se je pričelo v letu 1949. Do leta 1951, ko so bili šolski prostori nared za uporabo, je pouk potekal po različnih hotelih v Rogaški Slatini.

V letu 1953 je bil sprejet sklep, da postane Steklarska šola samostojna ustanova z lastno steklarsko pečjo in brusilnico. Zaradi potreb praktičnega pouka steklopihalcev se je v letu 1957 pričela izgradnja novih proizvodnih prostorov z novo steklarsko pečjo s tremi lonci na generatorski plin, kar je bila osnova za nadaljnji razvoj šole.

Prvi ravnateljev dan na Steklarski šoli je bil 30. 10. 1958 (pouka prost dan). Po upokojitvi tedanjega ravnatelja Simona Goriška je vodenje šole prevzel inž. Lado Tkavc. Leta 1958 je šola bila priključena na javno vodovodno omrežje, leta 1960 je bil izveden prvi remont steklarske peči, nabavljeni so bili novi brusilni stroji.

 

Sedemdeseta in osemdeseta

Postopen razvoj šole je do leta 1974 določal predvsem nizek odstotek financiranja iz javnih sredstev. Steklarska šola je v tem času zaposlovala že okrog 200 delavcev, a le 5 % teh je delovalo na vzgojno-izobraževalnem področju. Modernizacija, ki je sledila in je vključevala tudi izboljšanje razmer za pedagoško delo, je bila vključena v program razvoja takratne Občine Šmarje pri Jelšah. Urejena sta bila dovozna cesta in parkirišče. Leta 1978 so se pričele priprave na preureditev šolske zgradbe, v kateri so se nahajali upravni prostori, šola, dijaški dom in kuhinja – investicija je bila nujno potrebna zaradi priprave na usmerjeno izobraževanje. V času prenove (leta 1979) so dijaki iz dijaškega doma bivali v Bjelovarskem domu v Rogaški Slatini, pouk pa je potekal na OŠ Borisa Kidriča. S prenovo je šola dobila sodobno opremljene učilnice za teoretični pouk, obnovili so fasado in zamenjali streho. Osemdeseta je zaznamovalo sodelovanje z vrhunskim oblikovalcem Oskarjem Kogojem.

 

Vzgojno-izobraževalni programi

prvi maturantski plesV več kot petinšestdesetletni zgodovini je šola doživela številne spremembe. Do leta 1980 je izobraževala za klasične steklarske poklice (steklopihalec, steklobrusilec in stekloslikar) v triletnem programu. Leto 1981 je pomenilo začetek usmerjenega izobraževanja – šola je pričela izobraževati tudi po programu pomožni steklar (dveletni program). Septembra 1986 je šola vpisala prvo generacijo steklarskih tehnikov, v programu steklar pa so se izobraževali celo štirje dijaki iz Burme. Vodstvo Steklarske šole je tega leta prevzel dipl. inž. Branko Pucelj. Tudi devetdeseta so šoli prinesla številne spremembe – vojna na Balkanu in razpad Jugoslavije sta pomenila izgubo 70 % tržišča, zato se je šola obrnila v smeri evropskega in ameriškega trga. V letu 1991 je šola pričela z izvajanjem dveh novih izobraževalnih programov, tj. stavbni steklar in optik. Ob koncu šol. leta 1991/1992 je bil organiziran prvi maturantski ples.

 

Ob koncu devetdesetih so se na osnovi idejne pobude Miroslava Bradiča, učitelja sociologije, in pod vodstvom tedanje pedagoške vodje Monike Colnerič, učiteljice matematike, ter direktorja Branka Puclja pričele priprave na uvedbo gimnazijskega programa. V šol. letu 2000/2001 je šolo tako pričela obiskovati prva generacija dijakov v programu splošne gimnazije. V letih, ki so sledila, sta didaktično prenovo in sodobno, kompetenčno usmeritev, doživela tudi programa tehnik optik in tehnik steklarstva.

 

fantovska spalnica v ddDijaški dom

Tesno povezana s šolo in njenim številom dijakov je tudi zgodovina dijaškega doma. Dijaki Steklarske šole so sprva bivali v hotelih Sonce, Triglav in Gol, svojo stavbo je dom dobil v šol. letu 1951/1952. Naraščajoče število dijakov je narekovalo več adaptacij doma, korenita sprememba pa se je zgodila oktobra 1996, ko je bil postavljen temeljni kamen novega dijaškega doma, zamišljenega kot prizidek k šoli. Dom je bil dokončan l. 1998. Istega leta je šola obeležila 50. obletnico svojega obstoja. Vodenje doma je dve leti prej prevzela Ema Drofenik Petelinšek.

 

Nastanek ŠCRS

Z Aktom o ustanovitvi ŠCRS (junij 2003) je bil prekinjen svojevrsten unikum v slovenskem izobraževalnem prostoru. Proizvodni del Steklarske šole je zaživel kot družba Steklarska nova, izobraževalni del pa je zaživel kot Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska nova je dobila svojega direktorja, ŠCRS pa svojo ravnateljico – to je postala Anita Pihlar. Oba pravna subjekta sta kljub ločenemu delovanju ostala še precej povezana: v skupni uporabi sta bili šolska kuhinja in kurilnica, praktični pouk dijakov ŠCRS se je izvajal v prostorih Steklarke nove. Po objavi stečaja družbe Steklarska nova se je za potrebe ŠCRS iz proračunskih sredstev RS v prostorih dijaškega doma zgradila nova kuhinja z jedilnico in kurilnica, kar ŠCRS omogoča samostojno delovanje.

 

Zazrti v prihodnost

Druga dekada 21. stoletja šoli prinaša nove izzive. Med mladimi je interes za izobraževanje za steklarske poklice vrsto let upadal. Tako v šol. letu 2012/2013 nismo imeli dijakov, ki bi končali izobraževanje v programu tehnik steklarstva, v šol. letu 2013/2014 pa sta končali dve dijakinji. V šol. letu 2014/15 programa nismo izvajali, v šol. letu 2015/16 pa se je v 1. letnik programa (po petih letih) vpisalo 7 dijakov, kar nas zelo veseli. V prihodnost zato zremo optimistično. Ker delodajalci izražajo potrebe po izobraženem kadru, upamo, da o programu tehnik steklarstva Slovenija še ni rekla zadnje besede.

V programih gimnazije in tehnik optik delamo kakovostno naprej. Programa bogatimo in plemenitimo z dodatnimi dejavnostmi, projekti in medšolskimi izmenjavami.

To, da imamo srednjo šolo v kraju, je neprecenljivo. Vsi skupaj – šola, dijaki, starši in lokalna skupnost – se trudimo, da to izjemno pridobitev ohranjamo, negujemo in ji s kakovostnim vzgojno-izobraževalnim delom z mladimi omogočamo razvoj.

 

 

Vir: (Petdeset) 50 let Steklarske šole. Uredila Monika Colnerič. Rogaška Slatina: Steklarska šola, 1998.

peliculas de comedia