Šolsko leto 2013/14

V četrtek, 17. aprila, je v Knjižnici Rogaška Slatina potekalo 3. srečanje projekta Kako preprosto je reči: »Ne vem!«, tokrat z naslovom Motnje hranjenja. V goste smo povabili priznano psihiatrinjo dr. Karin Sernec, ki je strokovnjakinja na tem področju. O temi smo izvedeli ogromno novega in zagotovo odnesli veliko pomembnega. Želela bi izpostaviti nekaj najzanimivejših spoznanj: ne smemo zamenjevati motenj hranjenja z motnjami prehranjevanja. Kljub temu, da zvenita podobno, je med njima precejšnja razlika. Motnje prehranjevanja spremljajo nas vse. K temu na primer štejemo uživanje enolične hrane, razne diete (pri katerih na koncu vedno pridobimo kakšen kilogram ali dva), občasno prenajedanje ipd. Medtem pa so motnje hranjenja povezane s čustvenimi problemi in osebnimi stiskami. Drugo zanimivo dejstvo je, da mediji nimajo nikakršnega vpliva na razvoj motenj hranjenja, kar me je precej presenetilo. Seveda se zaradi opevanja idealnih ženskih mer marsikatera obremenjuje, ampak to ne vodi v motnje hranjenja. Razlog za to se vedno skriva globoko v človekovi notranjosti. Kar pa se mi je zdelo na tem predavanju najpomembneje, je to, da smo izvedeli, kako prepoznati osebo, ki trpi za motnjami hranjenja in navsezadnje, kako ji pomagati. Če opazimo, da se prej zelo družabna in nasmejana oseba začne zapirati vase, če je prej rada hodila ven s prijatelji, zdaj pa je do tega nikakor ne moremo pripraviti, to zagotovo pomeni alarm. Do takšne osebe moramo pristopiti počasi in mirno ter jo vprašati, če je kaj narobe. Pomembno je, da ji damo vedeti, da nas skrbi zanjo in da bi ji radi samo pomagali. Mora vedeti, da nam lahko zaupa. Raziskave kažejo, da je potrebno ta vprašanja ponoviti v povprečju 4,5-krat (seveda v določenem razmiku in ne kar vsako za drugim), da se nam ta oseba izpove. Ko se to zgodi, ji ne smemo takoj ukazati, naj si poišče pomoč, ampak si moramo za to vzeti čas. V nasprotnem primeru nam bo namreč prenehala zaupati in se bo še bolj zaprla vase. Na koncu naj se zahvalim dr. Karin Sernec, ki si je vzela čas in konkretno odgovorila na vsa vprašanja, ki so se porodila članom našega projekta in publiki, ter ge. Renati Špoljar in Nataši Koražija, ki sta organizirali srečanje. Urška Jeranko, 2. b