
V ponedeljek, 17. 10., smo se z vlakom odpeljali iz Rogaške Slatine v Celje. V okviru učne situacije Spoznajmo svoj poklic, katere namen je, da postavimo dijake v okoliščine, podobne tistim, s katerimi se bodo srečevali pri avtentičnih poklicnih nalogah. Obiskali smo Optiko Sentina Celje, Optiko Salobir Celje in Muzej novejše zgodovine Celje.
Optika Sentina
V optiki Sentina vso svojo pozornost že 26 let usmerjajo k zvestim strankam. Na kar 7 različnih lokacijah se trudijo, da strankam ponudijo najbolj kakovostno izbiro okvirjev, kontaktnih leč in ostalih dodatkov. Meritve vida se izvajajo z ustreznimi strokovnjaki ter opremo za merjenje dioptrije. V poslovalnicah želijo ustvarjati sproščeno in stranki prijazno okolje. Zaposlena v Optiki Sentina, gospa Živa Novak, poslovodja enote Sentina v Celju, je ubesedila svoj delovni dan, nam predstavila izzive dela z ljudmi in prostor za merjenje dioptrije z ustreznimi aparaturami. Sproščeno je sodelovala pri intervjuju ter nas ob koncu pogostila s čokoladno rolado in sokom.
Optika Salobir
Začetki podjetja Salobir segajo v leto 1987, ko je gospod Norbert Salobir ustanovil podjetje SALOBIR, ki se je na začetku ukvarjalo s proizvodnjo brizganih dioptrijskih okvirjev. Podjetje je rastlo in s tem so se pokazale potrebe po optičnih storitvah. Tako se je dve leti kasneje, leta 1989, odprla prva optika v Žalcu. Že leta 1992 so zgradili nov obrat za brizganje očal in optiko na lokaciji v Levcu, ki deluje še danes. 1996. leta so opustili tehnologijo brizganja in prešli na proizvodnjo rezkanih očal. S širitvijo proizvodnje pa so se v letih 1994, 1995 in 2003 odprle tudi nove optike in sicer v Kopru, Celju in Murski Soboti. Podjetje je na začetku delovalo na prostorih bivše Jugoslavije, danes pa se lahko pohvalijo, da njihova očala najdejo po celem svetu. Zaposlena v Optiki Salobir, gospa Mojca Čakš, je predstavila njihovo lastno blagovno znamko okvirjev Rolling in nadaljevala z najbolj prodajnimi uspešnicami okvirjev. Tudi gospe Mojci delo z uporabniki očal predstavlja svojevrsten čar, kajti potrebno je upoštevati strokovnost, želje in potrebe uporabnika ter vse uskladiti z njegovo finančno zmožnostjo.
Muzej sodobne zgodovine Celje
V muzeju so nam predstavili urbanistični, demografski in gospodarski razvoj mesta v dvajsetem stoletju. Skozi dnevnik treh generacij preko izmišljenih zgodb oseb spremljamo dogodke, ki so mesto doživljale vsaka v svojem času in na svoj način. Razstavljeni predmeti in prikazane vsebine se nanašajo na kulturno, socialno in vsakodnevno videnje življenja v mestu.
Tako gospodarski kot družbeni in kulturni utrip Celja v prvi polovici dvajsetega stoletja je določal tudi družbeni sloj trgovcev in mestnih obrtnikov, lastnikov manjših družinskih delavnic in lokalov na mestnih ulicah. Ogledali smo si eno izmed takšnih ulic z najbolj tipičnimi obrtmi – od krojaške, zlatarske, frizerske, klobučarske … do lekarne in meščanske jedilnice. Ogled smo zaključili z delavstvom v Celju, kjer se je krepil delavski značaj in hkrati se je spreminjala podoba celotnega mesta.
Po končanih ogledih smo se odpravili na kratko spoznavanje starega mestnega jedra v Celju. Nato smo se polni vtisov s svojega poklicnega področja in zgodovine Celja popeljali z vlakom proti Rogaški Slatini.
Zapisale:
Koordinatorica dejavnosti Andreja Novak ter dijakinji Katja Oberč, 2. c, in Ana Mišić, 2. c