Po Avstrijskem Koroškem

V soboto, 15. 10. 2016, smo se gimnazijci tretjih letnikov odpravili na naravoslovno ekskurzijo v Celovec. Kljub zgodnji jutranji uri in dežnim kapljam smo se navdušeni odpravili na popotovanje onkraj meja Slovenije po avstrijski Koroški.

Pot nas je vodila skozi Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd vse do Avstrije. Med vožnjo po Avstriji nas je vodička seznanila z mnogimi zanimivimi podatki. Izvedeli smo, da je na tem območju zelo velik delež Slovencev, saj jim je Avstrija v preteklih letih ponujala veliko poceni zazidljivih parcel. Slovenci so to izkoristili, kajti njihovi cilji so temeljili na želji po zaposlitvi in boljšem življenju, kar jim je lahko omogočilo le življenje prek meje.

prikaz tornadaNaš prvi daljši postanek smo naredili v kraju Kočuha (Gotschuchen) južno od Celovca, kjer nas je čakal EXPI – razstava interaktivnih eksperimentov za male in velike raziskovalce. Polni pričakovanj smo se odpravili preizkušat male eksperimente. Spoznavali smo delovanje tornada, učinek črne luknje, delovanje strele, ravnotežje, razpadanje teslin poskus z glasboradioaktivnih delcev, magnetno polje, optične prevare … Na dvorišču smo si ogledali še Amesov prostor, ki nas je s svojo iluzijo preprosto navdušil. Seveda nismo želeli izpustili velikih milnih mehurčkov, za katere nas je deževno vreme skoraj prikrajšalo, saj se je milnica dodobra razredčila in nam želela uničiti otroško veselje.

Po zelo zanimivem in predvsem drugačnem začetku dneva smo se siti, poučeni, pripravljeni na novo destinacijo in v želji, da bo nadaljevanje dneva še boljše, odpravili proti Celovcu.

hiša grbov v celovcuObisk mesta smo začeli z ogledom starega mestnega jedra, mimo glavnih mestnih znamenitosti (stari trg, mestna hiša, zmajev vodnjak …). Kot se za obisk Celovca spodobi, smo se ustavili tudi v Deželni hiši, kjer hranijo predmete, povezane z nastankom naše male države. Najprej smo vstopili v dvorano grbov, ki nas je očarala s kar 665 grbi. V dvorani je svoje mesto pod veličastnimi baročnimi poslikavami grbov zavzemal tudi knežji kamen, simbol slovenske karantanske države, ki je imela središče na Gosposvetskem polju. Na tem kamnu so svobodni slovenski kmetje (kosezi) predajali oblast knezom. Na koncu smo se ustavili še v deželnem parlamentu, se posedli za mize in se za trenutek lahko pretvarjali, da imamo pomembno zasedanje. Ko smo si ogledali še Alter Platz, smo se odpravili na kosilo in se za kratek čas razgubili med množicami turistov in domačinov.

Po kosilu smo obiskali še Gosposvetsko polje, natančneje vojvodski prestol, kjer so ustoličevali Karantanske kneze. Po mnogih zgodovinskih podatkih, ki so se navezovali na to prvo politično tvorbo s središčem na Krnskem gradu, smo se že malce utrujeni znova povzpeli na avtobus in se odpeljali do zadnje postaje za ta dan.

opica iz opičje goreKot je bilo obljubljeno, smo dan zaključili tako zabavno, kot smo ga začeli. Odpravili smo se v bližino Beljaka in se povzpeli na Opičjo goro (Affenberg). Tam so nas v nemščini in angleščini seznanili s trenutno populacijo 153 makaki opic, ki so nas z zanimanjem opazovale, čeprav so bile zelo zaposlene z jabolki.

Naše enodnevno potovanje se tako zaključilo. Polni novih doživetji smo se v večernih urah odpravili nazaj proti Rogaški Slatini.

Viktorija Bosnar, 3. A in Valentina Bek, 3. B

 

skupinska v celovcu