V sredo, 24. 2. 2021, smo pri praktičnem pouku imeli delavnico Poslikava s plemenitimi kovinami. Preko video povezave nam je predavala gospa Zvonka Požun, ki je velika umetnica na področju ročnih poslikav stekla. Delavnica je trajala dve uri. Najprej nam je opisala svojo življenjsko pot, potem pa nam je predstavila materiale za poslikavo na steklo ter njeno delo.
Pot do slikanja s steklom gospe Zvonke Požun je bila, kot je povedala, precej nenavadna. V Ljubljani je zaključila Šolo za oblikovanje in fotografijo. Na Radioteleviziji Slovenija je delala kot filmski skript, nato pa se je vrnila v Celje, kjer je delala v Pokrajinskem muzeju kot arheološka risarka in začela s poslikavo stekla kot samouk.
Ob delu se je seznanila s predstavniki Steklarskega muzeja Bärnbach v Avstriji, sodelovanje z njimi pa je določilo njen nadaljnji ustvarjalni razvoj. Na priporočilo profesorja z akademije Gerrit Rietveld Acdemy of Art and Design na Nizozemskem je nadaljevala šolanje pri N. Laneggerju, upokojenem stekloslikarju steklarne Bärnbach, ter na oddelku za poslikavo stekla steklarske šole Kramsach na Tirolskem.
Steklo-slikar je poklic z dolgo tradicijo in izjemno prihodnostjo. Začetki poslikave na steklo segajo v 1. st. pr. n. št., poslikava na steklo pa doživi razcvet v renesansi. Slikanje na steklo je proces dolgoletnega učenja, gospa Zvonka je za osvojitev vseh postopkov potrebovala najmanj 10 let.
Predstavila nam je različne materiale za slikanje. Emajli so zelo majhni drobci stekla, ki so pomešani s kovinskimi oksidi. Lahko so pokrivni ali transparentni (prozorni). Določeni emajli dobijo svoj pravi odtenek barve šele po žganju, zato moramo biti pri slikanju na to zelo pozorni. Za slikanje na steklo pa se uporabljajo tudi barvna lužila, ki so kemijsko in fizikalno najbolj odporna, saj prodrejo v pore stekla. Pogosto je uporabljen tudi biserovinski premaz, ki steklu daje videz kovinskega sijaja. Za pozlato se uporabljajo raztopljene plemenite kovine (zlato, srebro) s tekočim dodatkom, ki omogoča boljši oprijem s površino stekla. Pomembna je sama predpriprava na slikanje, kar pomeni, da si moramo urediti delovni prostor, ki mora biti brez vlage in prahu, steklene izdelke pa moramo pred slikanjem očistiti z acetonom. Zelo pomembno je tudi pravilno ravnanje s čopiči, ki jih moramo pred uporabo raztopiti v olju, po uporabi pa jih moramo dobro očistiti in oblikovati v prvotno obliko, da so pripravljeni za nadaljnjo uporabo.
Po predavanju gospe Zvonke smo to, kar nam je prej predstavila teoretično, naredili tudi praktično. Razdelili smo se v tri skupine. Prva je delala s črno barvo, ki jo je zmešala s kisom, druga je barvo za steklo zmešala s sladkorjem, tretja pa z želatino. Na list papirja smo si najprej narisali svoje motive, potem smo steklo očistili z acetonom in nato barvo z različnimi dodatki nanesli na steklo. Pobarvane kose stekla smo dali v peč, da se je barva zapekla. Nad dobljenimi rezultati smo bili pozitivno presenečeni, nekaterim pa je bila ta tehnika tako zelo všeč, da so se jo odločili vključiti tudi v izdelavo maturitetnih izdelkov. Predavanje je bilo zanimivo in zelo poučno.
Klavdija Romih, 4. D
