Zaradi letošnjih drugačnih razmer, katerih povzročitelj je virus Covid-19, smo imeli dijaki programa tehnik optik v prvem letniku bolj prilagojen način sodelovanja pri učni situaciji v januarju, kot bi ga imeli, če bi bili v šoli. Naloga moje oz. prve skupine je bila, da si iz kartona idelamo svoja sončna očala.
Ker so to SONČNA očala, smo morali v okularje seveda vstaviti folijo, ki ponazarja zatemnjene leče. Postopek izdelave očal smo morali sproti fotografirati za ponazoritev izdelave in kot dokaz, da smo nalogo res opravili sami. Poleg tega smo morali pripraviti tudi pisni sestavek o zgodovini razvoja sončnih očal. Tako smo izvedeli veliko novega, kot na primer, da so sončna očala izdelovali že naši predhodniki v prazgodovini, in sicer so iz slonovine mroža izdelali nekakšna sploščena »kozarca«, ki sta služila kot okularja, z ozkima režama v geometrijskem središču, ki sta služili manjši izpostavljenosti sončni svetlobi. Zanimivo dejstvo, ki spada k tej nalogi, je tudi, da izumitelj zatemnjenih modrih in zelenih leč, ki ga poznamo pod imenom James Ayscough, teh leč ni izdelal z namenom zaščite pred sončnimi žarki. Vedel je le, da lahko obarvano steklo popravi določene okvare vida. Skozi čas so optiki in znanstveniki ugotovili, čemu sončna očala dejansko služijo in zakaj so pomembna. Okoli leta 1937 je bilo v ZDA prodanih kar 20 milijonov sončnih očal, nakar so ugotovili, da jih od tega le 25 % ljudi nosi z razlogom, da zaščitijo svoje oči. Takrat so bila znana zgolj kot modna muha oz. modni dodatek. Danes vemo, da imajo sončna očala velik pomen s konkretno dobrimi ter resničnimi razlogi za nošenje.
Od te naloge smo veliko odnesli, četudi je bila izvedena na daljavo. Mislim pa, da se lahko vsi strinjamo, da bi se bolj zabavali, če bi to počeli skupaj v optični delavnici.
Tina Jerina, 1. c
