V petek, 13. oktobra, smo se dijaki, ki smo za izbirni predmet na maturi izbrali zgodovino, odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Dopoldne smo preživeli v Narodnem muzeju Slovenije. Že ob vstopu v muzej nas je prijazno sprejel naš vodnik Grega, ki nam je povedal, da je bila to prva stavba na Slovenskih tleh, namenjena kot muzej. Na stropu smo opazili poslikave, med drugim tudi podobe Vodnika, Herbersteina, Zoisa ter Valvazorja. Naše zgodovinsko popotovanje smo začeli v najstarejših zgodovinskih obdobjih in se nato sprehodili proti današnjemu 21. stoletju. Ogledali smo si neolitsko piščal z Divjih bab, ki naj bi bila stara med 55.000 in 60.000 let ter je najstarejši najden inštrument in je bila narejena iz kosti mladega medveda. Nato smo si ogledali najstarejše zlato v Sloveniji. Bilo je najdeno v Blejskem jezeru in je bilo namenjeno kot okras na ženski obleki. Pogledali smo si tudi drvak, star 3000 let, ki se je ohranil zaradi tega, ker je bil zakopan pod barjem. Vaška situla je pomembna zaradi svojih poslikav, ki nam razkrivajo takratno življenje. Tako smo postopoma prišli do Rimljanov. Ti so po osvojitvi in ustanovitvi Akvileje 181 pr. n. št. postopoma osvajali vse naše ozemlje. Naredili so ceste, staroselce naučili svojih navad in jezika ter še mnogo drugega. Srednji vek nas je navdušil zaradi tega, ker smo lahko tudi sami zavihteli repliko meča iz tega časa. Vodnik Gregor pa nam je povedal tudi legendo o vili Melozini. Na koncu smo si ogledali še nekaj nagrobnikov ter edino egipčansko mumijo pri nas. Tako smo končali naše popotovanje po narodnem muzeju.
Kasneje smo se odpravili na Ljubljanski grad, kjer smo si ogledali grajski vodnjak in obzidje. Rimski vojak in svečenica sta nam odigrala prizor iz svojega časa, ob obzidju pa smo srečali svetega Jurija, ki nam je povedal legendo o borbi s strašnim zmajem. Zdajšnji grad je dal zgraditi Friderik III. Habsburški po poroki z Helenoro Portugalsko. Oba sta nam predstavila, kako in zakaj sta zgradila grad. Grad sta oblegala oba Friderikova brata ter Osmani, vendar nikoli ni padel. Francoski vojak nam je posmehljivo povedal, kako se je Ljubljana predala ob prihodi Napoleona, nuna pa nam je povedala o bedi 4. let Ilirskih provinc. Grad so kasneje v petdnevnem obleganju ponovno zasedli Habsburžani. Svojo zgodbo nam je povedal tudi nekdanji Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki nam je izdal tudi svoje načrte z gradom, ki ga je pod njegovih županovanjem občina odkupila, vendar pa zaradi pomanjkanja sredstev teh načrtov ni mogel uresničiti. Z gradom je imel svoje načrte tudi sloviti arhitekt Jože Plečnik, vendar se tudi njegovi načrti niso uresničili. Odpravo smo zaključili z vzponom na razgledni stolp, s katerega smo si ogledali celo Ljubljano.
Matic Žurej, 4. b
Vabljeni k ogledu fotografij v galeriji.
Objavljeno: 20. oktobra 2017