V torek, 2. februarja, smo si dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina ogledali dramsko uprizoritev Tolstojevega romana Ana Karenina, eno najznamenitejših ljubezenskih zgodb svetovne književnosti.
Odrska priredba v režiji Dušana Jovanovića sicer v veliki meri ohranja prvotno zgodbo romana, a jo vendarle slika na sodoben način in ustvarja kritičen pogled, ne samo na rusko, temveč kar na univerzalno družbo. Ana Karenina tako ni samo velika ljubezenska zgodba, ampak je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moraliziranje. Glavna junakinja romana zaradi dvojne morale družbe in njene neizprosnosti, ki jo pahne v vsakodnevni boj za življenje, vidi en sam izhod.
Gimnazijski maturanti, ki smo Tolstojev roman že prebrali, smo predstavi zagotovo lažje sledili in bolje razumeli režiserjev gledališki jezik, vendarle pa menim, da so osnovno zgodbo romana dojeli tudi ostali dijaki. Čeprav si uprizoritev večinoma nismo predstavljali izpeljano na ta način, so nas posamezni detajli, kot so na primer skromna kostumografija in minimalistična scena, navdušili in poudarili bistvo – značaj oseb in odnose med njimi.
Ogled predstave je vsekakor prispeval k razumevanju romana in skozi vrhunsko igro izpostavil bistvo zgodbe, zaradi česar verjamem, da nam bo tudi esej šel lažje od rok.
Urška Jeranko
Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
