V četrtek, 29. 5. 2025, smo se dijaki 1., 2. in 3. letnika gimnazijskih programov v okviru OIV-ekskurzije ob 3. zjutraj odpravili proti Toskani. Vožnja je trajala približno osem ur. Okoli 11. ure smo prispeli že do obrobja čudovitega italijanskega mesta, Firenc. S tramvajem smo se odpravili v središče mesta, kjer smo se sprehodili čez most Ponte Vecchio, nato pa proti trgu Piazza della Signoria, na katerem je postavljena replika kipa Davida. Ogledali smo si tudi firenško stolnico. Nato je sledil čas za kosilo in odhod nazaj do avtobusa s tramvajem. Z avtobusom smo se odpravili do hotela v mestu Montecatini Terme. Okoli 20. ure smo imeli večerjo v hotelu, ki je vsebovala kar trihodni meni. Po večerji smo imeli prosti čas, ki smo ga dijaki izkoristili še za kratek sprehod pred spanjem.
Drugi dan v Toskani je minil zelo hitro. Ogledali smo si dva mesta: Sieno in San Gimignano. Najprej smo se sprehodili po prečudoviti Sieni, kjer smo imeli tudi čas za kosilo, nato pa smo se odpravili v San Gimingnano, kjer smo lahko poskusili najboljši sladoled na svetu. Dijaki ter profesorice lahko z gotovostjo potrdimo, da ta sladoled ne nosi zastonj tega naslova. Ob prihodu v hotel so se nekateri dijaki odločili za ohladitev v hotelskem bazenu, drugi pa so se odpravili »malo po mestu«. Kasneje smo se vsi zbrali na večerji, ki je bila odlična.
Naš tretji in zadnji dan ekskurzije smo dijaki preživeli v Pisi – rojstnem mestu Galilea. Ogledali smo si krstilnico, stolnico in seveda svetovno znani poševni stolp, kjer smo skoraj vsi dijaki naredili tisoč slik. Nato je sledil prosti čas, ki smo ga dijaki izkoristili za kosilo in za nakup spominkov. Ob 13. uri smo se vsi skupaj odpravili do avtobusa in nato proti Sloveniji. Po dolgi vožnji smo v Rogaško Slatino prispeli v večernih urah.
Ekskurzija nam je omogočila, da smo lahko spoznali italijansko kulturo in zgodovino, ter seveda tudi kulinariko. Omogočila nam je tudi, da smo drug drugega bolje spoznali in sklenili nova prijateljstva. Domov nismo prinesli le spominkov, ampak tudi spomine, ki jih bomo za vedno nosili v srcu.
Ema Brečko, 2. a
