PUD na Dunaju – posodobljeno

V nedeljo, 7. februarja 2016, smo se Klara Dečman, Lucija Polajžer, Ana Marija Hustić, Tita Šekoranja in Žan Slivnikar, vsi iz tretjega letnika programa tehnik optik, v jutranjih urah zbrali pred Šolskim centrom Rogaška Slatina in se polni pričakovanja z učiteljicama spremljevalkama odpravili na praktično usposabljanje na Dunaj.

Pot nam je minila zelo hitro, saj smo komaj čakali, da vidimo, kje bomo preživeli prihodnje tri tedne. Ko smo prispeli v stanovanje, smo bili zelo presenečeni, ker je bilo zelo prostorno, lepo in takoj nam je naš bodoči dom postal všeč. V trenutku smo se udomačili in še z večjim veseljem čakali na naslednji dan, da spoznamo svoje delodajalce.

Zjutraj smo imeli sestanek s koordinatorkami iz podjetja AusTraining, ki so nam podale vse potrebne informacije v zvezi s prakso in nam povedale, na kaj vse moramo biti pozorni v prihodnjih treh tednih našega bivanja na Dunaju. Nekateri izmed nas smo že isti dan srečali svoje delodajalce in v optiki preživeli svoj prvi delovni dan. Na delovnem mestu so nas prijazno sprejeli, kar nas je navdalo s pozitivnimi občutki.

Mislimo, da nam bodo ti trije tedni hitro minili in da se bomo v Slovenijo vrnili z novim znanjem in izkušnjami s področja očesne optike.

Klara Dečman, Lucija Polajžer, Ana Marija Hustić, Tita Šekoranja in Žan Slivnikar

Vabljeni k ogledu fotografij v galeriji.

 

DODANO 26. 2. 2016:

Po treh tednih se je za nas Ano, Klaro, Lucijo, Tito in Žana, dijake 3. C, skoraj izteklo praktično usposabljanje pri delodajalcih na Dunaju.

Čas, ki smo ga preživeli na Dunaju, je mineval zelo hitro in skoraj ne moremo verjeti, da se naše bivanje v avstrijski prestolnici končuje. Zagotovo bomo pogrešali svoje mentorje in sodelavce, ki so nas vseskozi spremljali na vsakem koraku in nas naučili marsikaj novega in zanimivega. S sabo bomo odnesli veliko lepih in prijetnih spominov.

Zdaj uživamo še zadnje dneve tukaj v tem lepem mestecu, čez nekaj dni pa se že vračamo v domovino Slovenijo.

UTRINKI

V nedeljo, 14. februarja, smo imeli vodeni ogled mesta in Naravno-zgodovinskega muzeja. Zjutraj nas je pred opero pričakala gospa Nicole iz podjetja AusTraining, ki nam je med sprehodom po mestu pokazala znameniti hotel Sacher, ogledali smo si ostanke rimskega imperija, katedralo svetega Štefana in drevo, ki je staro že nekaj sto let. Ob zanimivi razlagi nam je čas kljub malce neugodnemu vremenu hitro minil.

Pot smo zaključili pred muzejem, v katerem najdemo veliko živali (od prazgodovinskih do današnjih) in kamnin z vsega sveta, srečali pa smo tudi prazgodovinskega človeka. Muzej je zanimiv tako za otroke kot za odrasle, za vse pod 18 let pa je vstop celo prost.

PUD_Dunaj_2016_012     PUD_Dunaj_2016_013

V sredo, 24. februarja, smo si ogledali dvorec Schönbrunn. Po vstopu vanj smo prejeli slušalke, po katerih smo poslušali opise 25 sob. Sobane so bogato okrašene s pohištvom in veliko ogledali, vsak dan pa si dvorec ogleda več sto ljudi. V njem ni dovoljeno fotografirati in če se tega ne držite, vas lahko opazi varnostnik, ki z očmi šviga sem in tja. Po ogledu smo se sprehodili še po parku, ki se bo kmalu začel prebujati. Nekateri smo se sprehodili tudi na vrh hriba, s katerega se razprostira čudovit razgled na mesto Dunaj. Tudi ta dan nam je vreme malce zagodlo z vetrom, a našega razpoloženja kljub temu ni pokvarilo.

PUD_Dunaj_2016_014     PUD_Dunaj_2016_015

PUD_Dunaj_2016_034     PUD_Dunaj_2016_036

SPOMINI

Zagotovo si bom najbolj zapomnila delo v optiki, ki je bilo vedno zanimivo in pestro. Predvsem mi bo v spominu ostalo opravljanje inventure, ki je Žanu in meni vzela kar nekaj časa.

Ana

V spominu mi bo za vselej ostalo to, da je šef vedno govoril, da so očala modni dodatek človeku in ne pripomoček, tako kot temu pravimo mi.

Žan

Vsak dan v optiki je bil nekaj posebnega, saj je bil vsak drugačen od prejšnjega in je s sabo prinesel kaj novega. Vse tukaj mi bo ostalo v zelo lepem spominu, najbolj pa nekatere stranke v optiki.

Klara

Najbolj se bom spominjala dogodka, ko sva se s Klaro dogovorili, da se dobiva v muzeju čokolade in sva bili na istem avtobusu na poti, pa tega nisva vedeli. Ko pa sva se videli, sva se začeli na ves glas smejati.

Lucija

Zapomnila si bom tukajšnjo hrano, ki je precej drugačna od slovenske in ima zelo raznolike okuse.

Tita

PUD_Dunaj_2016_016