Dijaki 3. d smo imeli že nekaj časa željo, da bi na šoli organizirali steklarsko noč in ta želja se nam je tudi uresničila s 26. oktobra na 27. oktober.
Pričelo se je tako, da je naša sošolka Martina Mijošek gospe ravnateljici Dubravki Berc Prah napisala vlogo za odobritev izvedbe steklarske noči, zraven pa dodala še program izvedbe. Medtem ko smo čakali na odobritev ali zavrnitev vloge, smo že pridno snovali organizacijske načrte. Prišel je dan, ko smo izvedeli, da steklarska noč bo. Hvaležni in veseli smo takoj pričeli z razdeljevanjem nalog, kaj kdo pripravi in prinese.
Steklarska noč se je pričela 26. oktobra 2023 ob 19. uri v steklarski delavnici s tekmovalnim delom. Vsak od nas je napihal tri kroglice in najkvalitetnejšo je gospod Rafko Kopše ocenil s točkami od ena do pet. Sledila je druga tekmovalna naloga, pri kateri smo morali izdelati najbolj smešno skulpturo iz vročega stekla. To nalogo je najbolje izvedla Laura Ferek-Jambrek in nas s svojo izdelano skulpturo dodobra nasmejala. Matija Tihelj je ves čas imel pod kontrolo svojo kamero, s katero je posnel vse dogodke. Sledila je tretja naloga, ki je bila matematična. Naša razredničarka gospa Tanja Rupnik nam je dala za izračunati prostornino steklene lučke in površino krožnika. No ja, naloga ni bila tako težka. Pri četrti nalogi smo morali stekleno bučko pripraviti za peskanje s tanko linijo 2 mm. Gospa Zinka Kobula Kamenšek je podelila še zadnje točke. Vse točke smo sešteli in dobili zmagovalca in to je bil Timon Lužar.
Po zaključenem tekmovalnem delu je sledila večerja, po večerji pa družabni del v fitnesu, kjer smo pokurili odvečno zaužite kalorije. Naenkrat je ura kazala toliko, da smo morali iti spat, seveda še prej pod tuš in umit zobe, od nas pa sta se poslovila gospa Tanja in gospod Rafko. Spali smo v spalnih vrečah, za katere je poskrbela Helena Patarčić. Prehitro je bilo jutro, ko je bilo treba vstati ob 6. uri in pripraviti zajtrk. Pripravili smo umešana jajca, kar 20. To je bila moja naloga, zato sem v šolo prinesel prenosni štedilnik, ponev in vse, kar sodi zraven. Naša mentorica Zinka Kobula Kamenšek je noč preživela z nami, zato smo jo zjutraj vprašali, kako je bilo njej prespati v steklarski delavnici. Odgovorila nam je, da je podoživela zgodbo svoje učiteljice gospe Eme Zabukovšek, ko je leta 1953 kot dijakinja večkrat morala noč preživeti v slikariji ob peči, ker je morala skozi majhno odprtino nenehno gledati v peč, kdaj se bo na poslikanih kozarcih pojavila oranžna svetloba, saj je to pomenilo, da so se barve na kozarcih zapekle. Seveda danes to ni več potrebno, ker imamo sodobne naprave, ki delo opravijo kar same. Rekla je še, da ko imaš nekaj tako zelo rad, ni prav nič težko storiti.
Steklarska noč je potekala tako, kot smo jo načrtovali. Prinesla nam je obilo veselja, prijetnega druženja, torto in nepozabne spomine – saj veste, prve ne pozabiš nikoli!
Hvala vsem!
Timon Lužar, 3. d
