V začetku oktobra smo si dijaki in profesorji ŠCRS ogledali dokumentarni film slovenske režiserke in scenaristke Maje Weiss ter soscenaristke Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Film nam prikazuje pretresljivo usodo štirih slovenskih otrok, odvzetih staršem med drugo svetovno vojno in vključenih v projekt Lebensborn.
Lebensborn je bil sprva ustanovljen kot porodnišnica za žene nemških častnikov.
Lebensborn ni ostal le pri domu in porodnišnici za nemške otroke, tja so pripeljali tudi ukradene majhne otroke iz okupiranih držav, ki so ustrezali njihovim rasnim kriterijem. Namen je bil vzgojiti jih v zavedne Nemce z vcepljenimi ideali nemškega nacizma. Ker so bili premajhni, da bi se spominjali doma, so bili za program idealni dojenčki. Med mnogimi otroci so se tam znašli tudi slovenski. Dokumentarec nam je približal zgodbo štirih izmed tridesetih slovenskih otrok, žrtev rasnih eksperimentov.
USODE UKRADENIH
Ivan Acman, Franc Zagožen, Vili Goručan in Erika Matko, tako jim je bilo ime pred usodnim dnem 10. avgustom 1942 – preden so jih vzeli rodnim družinam, preden so jim odvzeli korenine in prvotno identiteto. Nadeli so jim nova imena, nove identitete, jih dali v nove družine. Ivan Acman je postal Hans Ferdinand Ritter Von Mann Edler Von Tiechler, Francu Zagožnu so nadeli ime Franz Chantraine, Vili Goručan je od takrat Haymo Henry Heyder in Erika Matko je postala Ingrid von Oelhafen. Film nam na presunljiv način prikaže njihovo usodo in odkrivanje resnice, za konec pa dokumentarec odpre dogajanje v današnjem času. Vojna v Ukrajini, kjer ruske sile morda prav ta trenutek nekomu trgajo otroka iz objema.
Po koncu filma so se na odru zbrale režiserka Maja Weiss, soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti in ena izmed ukradenih otrok Ingrid von Oelhafen. Pogovor z njimi je vodila prof. Nika Jančič, prevajanje iz nemščine v slovenščino in obratno pa je izvedla prof. Mateja Jagodič.
Nuša Prapotnik, 3. a
