Od grofov Celjskih do velikega odra

V sredo, 8. 6. 2016, smo se dijaki 3. letnika programa tehnik optik odpravili na ekskurzijo v Celje. Najprej smo si ogledali celjski grad, kjer nas je pri prihodu pričakala vodička, oblečena v dvorno damo. Ta nas je popeljala po gradu in prisluhnili smo raznim legendam iz bogate zgodovine gradu. Izvedeli smo, da je imelo to neverjetno grajsko poslopje kar nekaj lastnikov, med prvimi Vovbrške grofe, Žovneško gospodo in Celjske grofe.

Prisluhnili smo mnogim zgodbam v povezavi s celjskih gradom – o krutem ravnanju grofov s tlačani in dekleti, podzemnih povezavah, zakladih, raznih mostovih ter o vodnjaku. Najbolj znana zgodba pa govori o prepovedani ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, plemkinjo nižjega stanu. Njuni ljubezni je nasprotoval predvsem Friderikov oče, ki je dal svojega sina zapreti v stolp, Veroniko pa na grad Ojstrica, kjer so jo kasneje umorili.

Po končanem vodenem ogledu gradu smo se lahko sami sprehodili po gradu in do vrha Friderikovega stolpa, s katerega se razprostira lep razgled na Celje.

Nato smo se odpravili proti gledališču, kjer nas je prav tako pričakala vodička. Najprej nas je popeljala v prostor, v katerem imajo t. i. mali oder. Namenjen je manjšemu številu igralcev – do maksimalno 5 in manjšemu številu gledalcev. Tam nam je predstavila osnovne podatke o gledališču, nekaj zanimivosti in zasedbo gledališča. V tem trenutku je zaposlenih skupaj z igralsko zasedbo, ki šteje 21 igralcev, devetinšestdeset (sem štejemo tonske mojstre, lučkarje, šepetalko, inšpiciente  in mnoge druge). Potem smo se odpravili v stolp, v katerem je nekoč bila mučilnica, danes pa so tam upravni prostori gledališča in garderobe za igralce. Stopali smo po hodniku in vstopili v prostor, v katerem igralci čakajo, da lahko gredo na oder in zaigrajo svojo vlogo (ta prostor v gledališkem žargonu imenujejo obrekovalnica). V zgornjem delu stopa smo si ogledali fundus, tj. sobo, polno oblačil, čevljev in modnih dodatkov, ki je spominjala na ogromno omaro, kakršne ne vidiš pogosto. Ker v tem času igralcev ni bilo, smo dobili tudi dovoljenje, da malce pokukamo v njihove sobane, ki se bodo v tem času obnovile in kjer preživljajo svoj prosti čas, da se sproščajo, počivajo in učijo besedilo. Za konec smo se odpravili tudi na veliki oder, kjer so že imeli pripravljene rekvizite za predstavo o mačku Muriju. Kot zanimivost naj povem, da je pod velikim odrom še en oder in daje po mnenju naše vodičke poseben čar gledalcem, na odru pa imajo v vsaki predstavi tudi nalepljene črte in oznake, da igralci vedo, kje morajo stati, saj se lahko drugače poruši celoten sistem igre. V zaodrju imajo velik prostor, kjer so skladiščeni razni pripomočki, luči in drugo potrebno za predstavo.

Polnih novih vtisov smo se odpeljali nazaj proti Rogaški Slatini. Ekskurzija nam je bila vsem zelo všeč, saj je bila zelo poučna, drugačna in zanimiva.

Klara Dečman in Lucija Polajžer, 3. c

Vabljeni k ogledu fotografij v galeriji.